»Kaj pa vem. En čas se mi je zdelo, da pesem S teboj. To je besedilo Elze Budau, je zelo logična, nobenih atrakcij, klasično, kar mora imeti drama in kar mora imeti pesem, da raste, in potem konec. Ta dramaturgija melodije je bila za nas zelo pomembna, tudi Poletna noč, ki je bila zelo dramatična pesem. Sicer jih nisem imel veliko, sem bolj pisal romantične, bolj zasanjane pesmi. Ene par pesmi je kar uspelo.«

»Bo vrnil mi kdo melodijo, ki sem jo vrhovom zapel? Daljine so gluhe in spijo, z nikoder ne en odmev.«

»To, kar se dogaja pri nas s sestavljanjem komisije oziroma z našim komisarjem, je ena zelo nesrečna zgodba in šlamastika, ki se ne bi smela zgoditi.«

»To, kar se dogaja pri nas s sestavljanjem komisije oziroma z našim komisarjem, je ena zelo nesrečna zgodba in šlamastika, ki se ne bi smela zgoditi.«

»Bog, včasih me vzameš v dlan in mi lahno stiskaš grlo – da bi zažgolela in zapela pesmico za Tebe, edinega Tebe.«

»Bojan Cvjetićanin je napisal krasno besedilo. Ko je sinoči zazvenela slovenščina ... moraš biti kamen, če se v tvojih prsih nekaj ni premaknilo.«

»S filmom Komaj čakam, da prideš napisala eno najčudovitejših poglavij sodobne slovenske kinematografije.«

»To je bistvo. Tukaj ste zapeli za nekaj, kar nima pomena.«

»Sem imel rad življenje, ni mi bilo nikoli dolgčas, počel sem tisto, kar sem rad počel. Vsaj v glavnem.«